Zdaj govori direktorica Tržiškega muzeja

»Vsak muzej sam izbira, kako bodo praznovali.«

»Stanje v depoju je bilo kar brezupno, predmetov nismo imeli urejenih, nekaterih tudi ne popisanih in nismo vedeli, kako bi depo sploh uredili.«

»Depojski predmeti so običajno skriti ljudem. Mi pa smo želeli, da je depo takšen, da se lahko po njem sprehodiš in te predmete vidiš.«

»Ureditev Gašperjeve podstrehe je tudi vzorčen primer sodelovanja med lokalno skupnostjo in muzejskim sektorjem.«

»37.000 muzejev je precejšnja moč, ki lahko v družbo uvaja določene spremembe.«

»Muzeji namreč po njenih besedah že dlje časa niso več le razstave, ampak tudi dinamična izobraževalna središča ter se povezujejo z različnimi skupnostmi za promocijo demokracije, miru, enakosti, inkluzivnosti, participativnosti in od nedavnega tudi ciljev trajnostnega razvoja.«

»Vendar pa bi brezbrižno odvračanje pogleda povzročilo pozabo.«

»Z dovršeno kiparsko govorico daje podobo žrtvam, da lahko začutimo njihovo trpljenje.«

»Prav ti in številni drugi prebivalci Tržiča so pomagali jetnikom, se izkazali s svojim pogumom in solidarnostjo in so lahko zgled državljanskega poguma tudi za današnje čase.«

»V vsakem primeru, četudi nam bo omogočeno odprtje le za kratek čas, bomo našo osrednjo muzejsko enoto Pollakovo kajžo odprli.«

»Želeli smo tudi, da bi številni tranzitni turisti, ki v Slovenijo prihajajo skozi ljubeljski predor, ki so ga zgradili prav jetniki taborišča, dobili osnovne informacije o tragičnih dogodkih, ki so se tam dogajali med letoma 1943 in 1945.«